Splošna navodila za pripravo odškodninske tožbe

in Obvestila za izbrisane
17. 02. 27

A. UVOD

Zadnji dan za vložitev tožbe je 18. junij 2017 (to je tri leta po uveljavitvi zakona ZPŠOIRSP).

Priprava te "vzorčne tožbe" je, ker je bila skoraj v celoti prepuščena enemu samemu človeku, preobremenjenemu s stotinami tekočih individualnih primerov izbrisanih (šele glede njihovega statusa, ki jim še ni priznan - še ne glede odškodnine!), prosilcev za azil in drugih, trajala mnogo dalj časa, kot smo prvotno predvidevali. Tožba je zdaj končno pripravljena prav za 25. obletnico izbrisa, tik pred 15. letnim zborom članov Društva (DIPS) 26. 2. 2017.

 

B. NUJNOST DOBRE UTEMELJITVE TOŽBE

Ta pozna priprava te "vzorčne tožbe" pa ima to dobro stran, da je zato zdaj v njeni utemeljitvi lahko upoštevana že tudi zadnja sodba ESČP z dne 18. 10. 2016 (Anastasov in drugi proti Sloveniji), ki je formalno sicer potrdila domnevno skladnost slovenskega zakona o odškodninah (ZPŠOIRSP) s pilotno sodbo Velikega senata ESČP z dne 26. 6. 2012 (Kurić in drugi proti Sloveniji), vendar pa je hkrati izrecno potrdila tudi možnost, da tisti, ki se z omejitvami odškodnin po tem zakonu ne strinjajo, s tožbami zahtevajo večje odškodnine najprej od slovenskih sodišč, nato pa, če bo potrebno in če bo šlo za utemeljene primere, ponovno tudi v Strabourgu. Tudi zato je izredno pomembno, kako (dobro ali slabo) bodo te tožbe utemeljene: zato je zelo obsežna že skupna (načelna) utemeljitev, ki smo jo pripravili v tej "vzorčni tožbi", ki pa jo mora vsak tožnik čimbolj izčrpno dopolniti še z utemeljitvijo (čimbolj natančnim opisom) konkretne škode (materialne in nematerialne), ki jo je utrpel on sam. (Če je v "obrazcu" te tožbe za to premalo prostora, dodajte take širše obrazložitve na posebnih listih in to označite na ustreznih mestih v tem "obrazcu" tožbe.) Nekaj sicer zelo redkih primerov "starih" odškodninskih tožb izbrisanih, vloženih že pred mnogo leti, ki se zdaj ponovno obravnavajo, jasno potrjuje, kakšnega velikega pomena je dobra in izčrpna utemeljitev vsakega individualnega primera - če so utemeljitve zelo kratke in pavšalne, jih sodišča zavračajo.

Seveda opis ni dovolj (razen deloma pri opisu nematerialne škode, kadar zanjo ne pisnih dokazil ne prič ni mogoče navesti) - še zlasti pri zahtevkih za materialno škodo so nujno potrebna tudi dokazila (npr.o plačanih zdravniških ali odvetniških storitvah itd.), v opisu pa je potrebno utemeljiti vzročno zvezo (zakaj so bili ti izdatki nujni in zakaj so bili posledica izbrisa). Samo pri uradno (s predpisi) določenih izdatkih (npr. za takse za dovoljenja za začasno prebivanje, potrebna zaradi izbrisa, ali pri izgubljeni denarni socialni pomoči /DSP/) ni potrebno dokazovanje, koliko ste npr. plačali za takso (če nimate shranjenega potrdila o plačilu) - seveda pa odškodnine za takso kljub temu ne morete zahtevati, če ne veste za znesek, ki ste ga takrat plačali (vsaj približno). Te dejansko vplačane zneske lahko valorizirate (preračunate) na današnjo vrednost -pripomoček za ta preračun najdete na spletni strani Statističnega urada (pod dodatnim naslovom "Interaktivno - Preračuni").

Pri problemu dokazovanja vzročne zveze med utrpljeno škodo in izbrisom vas tudi na tem mestu ponovno (kot že vsa ta leta doslej) opozarjamo na škodo, ki je nekatere od vas sicer najmočneje prizadela in katere višino bi bilo tudi najlažje dokazovati, kjer pa ne boste mogli dokazati vzročne zveze - da ste izgubili zaposlitev zaradi izbrisa. Morda je sicer bil tudi kakšen tak povsem izjemen primer (ko je nekdo izgubil delo res zaradi izbrisa, čeprav ga po zakonu ne bi smeli odpustiti) - toda vsi doslej nam znani primeri so bili žal drugačni, kjer vzročne zveze z izbrisom ni. Praktično vsi, ki so v tistih letih po izbrisu izgubili dotedanjo zaposlitev (dobili odpoved ipd.), je niso izgubili zato, ker so bili izbrisani iz RSP (registra stalnih prebivalcev), ampak zato, ker je poseben zakon (zakon o zaposlovanju tujcev) julija 1992 določil, da obdržijo delovna dovoljenja in s tem možnost zaposlitve samo tisti tujci, ki so do takrat že imeli vsaj 10 let delovne dobe. Kdor je imel ob odpovedi manj kot 10 let delovne dobe, je torej izgubil delo zaradi tega zakona ("zakonito", ker je ustavno sodišče ustavnost tega zakona žal potrdilo) in ne zaradi nezakonitega izbrisa. Le če je kdo od takih kasneje vendarle dobil državljanstvo po 40. členu ZDRS (torej z učinkom za nazaj), bi najbrž lahko zahteval odškodnino tudi zaradi izgube zaposlitve (o tem naj se posvetuje z odvetnikom). Drugače je bilo morda v nekaterih primerih, ko je izbrisanemu že zaradi izbrisa samega (in ne zato, ker ni imel 10 let delovne dobe), propadlo podjetje (firma) - tudi v takih primerih je nujno posvetovanje z odvetnikom.

B. POMOČ ODVETNIKA JE NUJNO POTREBNA

1. Splošno

Vlaganja tožb brez pomoči odvetnika ne priporočamo. Zgoraj pod A smo že opozorili na nekatere težje probleme, ki jih brez pomoči dobrega odvetnika sploh ne boste mogli rešiti. Prvotno smo mislili, da bo vlaganje tožbe brez odvetnika možno vsaj v najbolj preprostih primerih, ko tožnik ne bo zahteval nič drugega kot samo DSP (denarno socialno pomoč) za mesece, ko je bil izbrisan. To bi bilo res možno, če bi za izgubljene DSP lahko zahtevali za vse mesece enak znesek (tako kot je ESČP tistim šestim priznalo za vsak mesec enakih 150 € odškodnine), na primer 230 ali 260 ali celo 290 evrov (po višini DSP v letih 2011, 2013 ali 2017). Po posvetovanjih s pravnimi strokovnjaki za ta vprašanja pa smo ugotovili, da bi bilo to preveč tvegano in da bi lahko povzročilo zavrnitev takih zahtevkov, zraven pa še zelo velike stroške izračunavanja realnih višin DSP v posameznih mesecih. Zato smo, kot lahko vidite v tožbi, navedli povprečno višino DSP v posameznem letu (z njeno valorizacijo na vrednost ob uveljavitvi ZPŠOIRSP) - v upanju, da bodo sodišča sprejela vsaj to (nujno in razumno) poenostavitev, da ni treba navajati drobnih spreminjanj te vrednosti iz meseca v mesec.

Kdor bo zmogel ta poenostavljeni izračun (natančno pregledati v tožbi točko B.3 in točko C.1), bi tožbo morda lahko vložil tudi brez pomoči odvetnika - jo bo pa skoraj gotovo potreboval, če bo prvostopno sodišče tožbo zavrnilo in bo potem potrebno (v 15 dneh!) vložiti pritožbo. Zato priporočamo v vsakem primeru že vložitev tožbe s pomočjo odvetnika.

Kdor nima denarja za vnaprejšnje oziroma sprotno plačevanje odvetniških storitev, ima dve možnosti: lahko na krajevno pristojnem okrožnem sodišču poišče službo za brezplačno pravno pomoč (BPP) in zaprosi zanjo (še zlasti, če je prejemnik denarne socialne pomoči) - če cenzus za BPP presega, pa naj poišče odvetnika, ki je pripravljen take primere prevzeti z dogovorom (pogodbo), po katerem mu pripada določen odstotek (npr. 10%) od zneska, ki vam ga bo sodišče na koncu prisodilo. Ker bo priznana odškodnina izplačana v petih enakih letnih obrokih, je treba temu prilagoditi tudi vašo pogodbo z odvetnikom (da mu pripada tisti odstotek ob izplačilu vsakega letnega obroka).

Na predlog, naj bi odvetnik ali tožnik kakšnega od teh odstotkov nakazala na poseben račun Društva DIPS, kjer bi se zbirala namenska sredstva za pomoč izbrisanim (za nadaljnjo pomoč v teh postopkih ali za neposredno finančno pomoč - po odločitvi IO DIPS), nam je odvetnica Daša Gregorin-Štifter iz Celja predlagala naslednji način za uresničitev te ideje: da bi društvo moralo odvetniku izstaviti račun (npr. za "svetovanje pri vlaganju tožbe") v dogovorjenem znesku (po prehodno dogovorjenem odstotku od dosojenega zneska - ali pa od stroškov, ki bodo priznani odvetniku za njegovo delo). Pokažite svojemu odvetniku tudi ta del teh "navodil" in ga vprašajte, kaj on predlaga - mi pa bomo skušali za dogovor o tem zainteresirati tudi odvetniško zbornico (da bi dala odvetnikom, ki se bodo s tem ukvarjali, ustrezno priporočilo).

2. Priporočljiva predhodna vložitev zahtevka na Državno pravobranilstvo

Če vam bo uspelo tožbo pripraviti do konca aprila ali vsaj nekje do 10. maja, priporočamo, da pripravljeni osnutek tožbe najprej pošljete na Državno pravobranilstvo s spremnim dopisom oziroma vlogo, ali so pripravljeni skleniti izvensodno poravnavo vsaj o tistem delu tožbenega zahtevka, ki je v okviru omejitve iz 12.člena ZPŠOIRSP), in da, če v 30 dneh ne prejmete ustrezne ponudbe, sledi vložitev tožbe. Če boste osnutek tožbe pripravili šele kasneje, še vedno priporočamo vložitev take vloge na Državno pravobranilstvo (DP) vsaj istočasno (ali nekaj dni prej) kot vložitev tožbe na sodišče. Vložitev take vloge na DP sicer ni obvezna, bi pa (zlasti v bolj preprostih primerih in v primerih z manjšimi zahtevanimi odškodninami) morda lahko prispevala k ugodnejši odločitvi o tem, kdo je dolžan plačati stroške postopka, morda pa celo k temu, da bi v "manjših" in lažjih primerih DP pristalo na plačilo zahtevane (ali nekoliko zmanjšane) odškodnine takoj, brez dolgega pravdanja na sodišču.

3. Kako ravnati, če vam je bolj kot višina odškodnine pomembno to, da do nje pridete čimprej

V tem primeru je gotovo bolje, da na koncu tožbe (pod IV.A) obkrožite varianto a ("zahtevam odškodnino le v okviru zakonske omejitve na trikratnik pavšalne odškodnine"), ker bo to postopek gotovo pospešilo, morda pa boste dosegli celo dogovor (izvensodno poravnavo) z DP o izplačilu brez sojenja. Seveda pa boste s sklenitvijo take izvensodne poravnave zelo verjetno izgubili možnost, da bi kdaj kasneje zahtevali višjo odškodnino - tudi če bo Ustavno sodišče to sedaj veljavno omejitev na trikratnik pavšalne odškodnine kasneje razveljavilo.

To varianto kljub temu priporočamo tistim, katerih celotni zahtevani znesek ne bi bistveno presegel zakonske omejitve (trikratnika pavšalne odškodnine), ker se zaradi manjšega presežka nad to omejitvijo najbrž ne splača niti tvegati plačevanja višje takse niti čakati še nekaj let, da bi dobili le malo več (pri čemer vam seveda nihče ne more vnaprej zagotoviti, da boste zahtevano višjo odškodnino na koncu res dobili).

Koliko časa bodo ti sodni postopki trajali, ne ve nihče. Že na začetku postopka je zakon (ZPŠOIRSP) toženi stranki (državi) dovolil izjemni šestmesečni rok za odgovor na tožbo. Če se DP (kot zastopnik države) tega roka ne bo držal, bo treba takoj urgirati oziroma vložiti nadzorstveno pritožbo na predsednika sodišča (in na Ministrstvo za pravosodje). Če bo prvostopna sodba zavrnilna ali delno zavrnilna, sledi pritožba na višje sodišče, zoper njegovo odločitev prošnja za dopustitev revizije na vrhovno sodišče in nato, če bo prošnji ugodeno, še sama revizija - zoper njen morebitni negativni izid potem ustavna pritožba na ustavno sodišče - in zoper morebitni negativni izid tam na koncu še pritožba na ESČP. Koliko let bi lahko vse to (v najslabšem primeru) trajalo, ne ve nihče.

Jasno je, da je (in bo ostal) interes države čimbolj zavlačevati - pa čeprav bi potem (čez mnogo let) morala plačati precej več, kot če bi izplačala odškodnine hitro oziroma v razumnih rokih. Kljub temu upamo, da vse te pričakovane ovire, ki smo vam jih tu predstavili, vsaj nekaterih med vami ne bodo odvrnile pod tega, da bodo zahtevali to, kar jim pripada, in da bodo pri tem vztrajali do konca. Takim bomo seveda tudi mi (po svojih močeh) še posebej stali ob strani in jim v tej pravni borbi pomagali.

4. Ne zahtevajte več, kot lahko zanesljivo dokažete

Temeljna napaka praktično vseh dosedanjih tožb, vloženih že pred leti, je bila ta, da so bili zahtevani zneski nerazumno visoki oziroma nedokazljivi (ali pa skrajno slabo in površno utemeljeni). Nekoliko presenetljivo je, da so odvetniki take tožbe večinoma nekritično sprejemali v delo in strank niso opozorili, da je od uspeha pravde (kolikšen odstotek zahtevane odškodnine je bil na koncu tožniku res prisojen) odvisno tudi to, kdo bo plačal stroške postopka: če dobiš le polovico zahtevanega, boš plačal tudi polovico stroškov (svojih in državnih!) - če dobiš le 5% zahtevanega (eden zadnjih primerov je prav tak!), plačaš 95% vseh stroškov postopka (svojih in državnih). In lahko potem na koncu celo plačaš več, kot dobiš. Zato dobro premislite, koliko boste zahtevali - in še bolj, kako boste to v tožbi utemeljili!

O tem se tudi temeljito posvetujte z odvetnikom in upoštevajte njegove strokovne nasvete o tem, kaj je dokazljivo in kaj ni - oziroma kakšni so izgledi za uspeh pred sodiščem.

5. Če bo kdo tožbo vendarle vlagal sam

Tak naj seveda zelo natančno prebere vse tiste dele tožbe, ki jih mora sam izpolniti, in naj pazi zlasti na to, da ne bi iz površnosti v enem poglavju tožbe obkrožil (ali napisal) nekaj, kar bi bilo v nasprotju s trditvami v nekem drugem delu tožbe. Če bi mu nasprotna stranka v odgovoru na tožbo to očitala, naj skuša morebitne napake takoj pojasniti in popraviti.

6. Višina in način plačila takse

O tem se zlasti tisti, ki ne boste zaprosili za oprostitev plačila takse, obvezno posvetujte z odvetnikom (tudi tisti, ki bi tožbo eventualno pisali sami).

C. MOREBITNA DRUGA VPRAŠANJA
.
Morebitna druga vprašanja pošljite po elektronski pošti na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., spremljajte pa tudi še naprej to rubriko na spletni strani društva www.izbrisani.org, kjer bomo občasno objavljali dodatne informacije.

Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije

Spletna stran za svoje delovanje uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov. Da bi izvedeli več o piškotkih in kako jih zbrisati, si poglejte Izjavo o piškotkih.

  Sprejemam piškotke na tej strani.
EU Cookie Directive Module Information