PRVA stran      [STATUT DRUŠTVA]      [ODLOČBA US iz L. 2003]     [PODATKI O DRUŠTVU]

 

Poziv Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije (DIPS) ob 21. obletnici izbrisa

 

Šele v 19. letu po izbrisu (leta 2010) je bil končno sprejet zakon, ki ga je Ustavno sodišče zahtevalo že sedem let prej, in šele v 21. letu po izbrisu je bila Slovenija s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) prisiljena, da se končno neha izmikati tudi svoji odškodninski odgovornosti za trpljenje in za škodo, ki jo je nezakonito izbrisanim povzročila.

Ali in kako bi to izmikanje celo nasproti jasni sodbi ESČP tudi še v 22. letu po izbrisu nadaljevala sedanja Janševa vlada, morda ne bomo zvedeli, če bo v naslednjih dneh to vlado nadomestila druga. Da bi eni ali drugi osvežili spomin na to, kaj naše društvo od nje v tem pogledu zahteva, tu citiramo nekaj ključnih odlomkov iz stališč, ki smo jih pisno podali 11. januarja 2004 v Državnem zboru na javni predstavitvi mnenj do takratnega predloga »sistemskega« zakona o izbrisanih:

 

Jasno je seveda, da država odškodnin za škodo, ki se je nabirala dvanajst let, ne more izplačati iz enega letnega proračuna, zato smo pripravljeni podpreti vsak razumen predlog za porazdelitev tega bremena na ustrezno daljši čas, kakor tudi za razumno in s pravicami na drugih področjih sorazmerno omejitev višine odškodnin, če bo resna analiza pokazala, da je to nujno. Ker bi tak zakon pomenil poseg v ustavno pravico iz 26. člena Ustave, bi bil na ustavnem sodišču podvržen tako imenovanemu strogemu testu sorazmernosti. Ta strogi test sorazmernosti seveda ne velja za presojo ustavnosti zakonov, s katerimi današnje države delno, v skladu s svojimi ekonomskimi možnostmi, popravljajo krivice, povzročene od prejšnjih, nedemokratičnih režimov, še zlasti v času 2. svetovne vojne in takoj po njej. Izbrisanim pa je njihove temeljne človekove pravice kršila sedanja, pravna in socialna država, za kar je po 26. členu svoje ustave dolžna storjeno škodo v celoti povrniti.

 

In že takrat, že leta 2004, smo zahtevali isto, kar sedaj, devet let kasneje, od Slovenije zahteva ESČP: »Nujno potreben bo poseben zakon o odškodninah za posledice izbrisa - v  okvirih, ki jih država ekonomsko, finančno in socialno zmore, v skladu s prej že navedenim ustavnim načelom sorazmernosti.  Če tega ta država ne bo pripravljena storiti, bo to predmet še dodatnega, posebnega postopka … če bo treba, tudi pred ESČP v Strasbourgu.« In že takrat smo opozorili na to, kam bo pripeljalo še nadaljnje izmikanje priznanju odškodnin: da to izmikanje »izplačevanje odškodnin sicer res odmika v megleno in nedogledno prihodnost, toda njihov končni znesek utegne prav zato enormno narasti – predvsem pa bo Slovenija leta in leta na sramotnem stebru v Strasbourgu, kjer se bodo te pravde končevale«.

 

Zdaj smo res tam. Upamo le, da bodo vlada in poslanci sedaj vendarle razumeli, da je izmikanja konec in da je storjene krivice po 21 letih končno vendarle treba popraviti. Toda ne le tistim 10.000 izbrisanim, ki jim je država doslej vsaj vrnila nekoč nezakonito odvzeti status, ampak tudi preostalim 15.000, ki jim tega tudi zadnji popravek »zakona o izbrisanih« (ZUSDDD) ne omogoča. Gre pretežno za tiste, ki so bili po izbrisu prisiljeni Slovenijo zapustiti in si življenje na novo organizirati drugje – njim pa zakon ne omogoča sploh nikakršne poprave njim storjene krivice. Zoper to in še druge očitne protiustavnosti v sedanji zakonski ureditvi je naše društvo vložilo na Ustavno sodišče še eno pobudo  za presojo ustavnosti ZUSDDD. Kot je s svojimi dosedanjimi odločitvami prav Ustavno sodišče edino reševalo čast Slovenije kot pravne države in omogočilo odpravo storjene krivice vsaj za prvih 10.000 izbrisanih, upamo, da bo temu vzgledu sledilo tudi sedanje Ustavno sodišče in omogočilo ustrezno popravo storjene krivice tudi preostalim 15.000 izbrisanim.

 

Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije,  

na zboru članov 24. februarja 2013 v Ljubljani

 

 

© Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije 2007
E-pošta: info@izbrisani.org